Zavetje...aaaaaaa!Pihej, pihej!!!!

Tale naslov kar ustreza mojemu počutju. Danes sem prvič po dolgem času odprla mojo skicirko. Bila sem sveto prepričana, da se bom v teh počitnicah spočila, si nabrala nove energije in, in, in....ah jeb*š to.
Nič se nisem spočila. Kar je najhuje v moji glavi vlada zavetje, nobenega vetrčka, nobene sapice, niti prdca ptiča ne prinese naokoli:/ In to me spravlja ob živce.
Kuli leži na moji skicirki in čaka name. Kot kakšna prostitutka v starih noir filmih mi miga s svojo eno nožico.
"Dej no, primi me tako kot sam ti znaš"
in nekje od znotraj mene se zasliši glas mojega aseksualnega, posušenega jaz-a:
"In primem te naj? Kaj pa naj pol s tabo? "
In prostitutka z eno nogo se razhudi: "Tako kot si to včasih! Saj znaš!!"
Moj aseksualni jaz:" Ne da se mi, glava me boli"
Prostitutka z eno nogo: "To vedno rečeš," in se obrne naokoli in obmolči.

Če se sprašujete zakaj sem moj jaz označila za aseksualni, naj razkrijem skrivnost. Kadar umetnik nima navdiha se mu ne da izvajat jogijskih položajev raznih "mravlje plezajo na drevo" scen v spalnici.
KER MRAVLJE DEFINITIVNO NE BODO PLEZALE NA NOBENO DREVO!