Ko bi morala pisati poročilo, pišem blog

Sem razmišljala.
Danes je tak dan za razmišljanje. Najbrž je dan nagnjen k razmišljanju zaradi dejstva, da imam pred sabo poročilo za moj staž, ki ga moram spisati do jutri.  Nič manj me ne spravlja ob pamet dejstvo, da ne znam praštimati nastavitev na mojem računalniku in da se mi ekran karnaprej prilagaja svetlosti moje sobe. Temu sledi, da čim bolj se spušča dan v večer, bolj imam občutek da rabim neke vidno pomagalo. Vidno pomagalo oz. očala. Mogoče pa sem res že malo čorava od buljenja v tale monitor.

Preglodala sem se skoz knjigo. Večinoma zahajam k višji literaturi, vendar tokrat....ah koga pa slepim?! Zadnje čase berem šund literaturo. Literaturo ob kateri lahko izklopim možgančke.

Moja zadnja knjiga je knjiga Lauren Weisberger, knjiga dečve, ki je napisala tudi "Hudičevka v pradi". Moram priznati, da je knjiga zelo berljiva zadevščina. Liki lepo izdelani, poslovni svet, ki se prepleta z osebnim svetom prijazne punce, ki jo nemudoma vzljubiš. Naslov knjige je Vsi, ki kaj veljajo in tudi ta ima čevelj na naslovnici.

Misel dneva danes ni povezana z blogom, ker ga zaključujem pozno v noč. Napisala sem torej misel dneva, ki se ujema z mojim trenutnim počutjem:)

Misel dneva: Lačna kura, dolga je do doma špura.