Zoprni psi še bolj zoprnih lastnikov...

...naj vam povem kaj se mi je zgodilo danes na Urhu.

Urh je hribček nad hišo mojega fanta, kamor grem vsaj enkrat na dan z mojimi tremi pasjimi dušicami. Prevohamo ga podolgem in počez, parkrat vržemo frizbi, potem pa jo mahnemo domov.

Torej danes dan ne bi bil nič kaj drugačen, le da smo proti koncu našega sprehoda doživeli pravo pravcato pasjo špansko nadaljevanko.

Jala, moja najmlajša in vedno dobrovoljna psička je vohaljala okoli kupa travice, ki se ji je tisto sekundo zdel blazno privlačen in od nekje je karnaenkrat pridirjala čisto nasršena basenji psička.
Velikokrat sem imela slabe izkušnje s to pasmo, sestrico moje starejše psičke, ki jo ima v lasti prijateljica, je enkrat psička te pasme ugriznila v rit,...vendar ne posplošujem, vsaj ponavadi ne, saj sem mnenja, da karakter lastnika lahko premaga vse potencialno "neprijetne" karakteristike pasme. Torej, če je lastnik pošlihtan v glavi, je tudi pes. Zato se moje psičke rade igrajo z vsemi pasmami, še posebej s prijazno dobermanko pri sosedih in staffordko, ki jo ima moj prijatelj.

Ta psička danes pa je bila....najboljši izraz bi bil: SNETA S'KIRA

Privršala je torej do moje najmlajše kosmatinke in jo meni nič, tebi nič, ugriznila v rit. Jala je poskočila in presenečeno javsknila, jaz pa sm se nasršila in besno zakorakala v smeri iz katere sta prihajala nonšalantna lastnika. Besedni dvoboj se je odvijal nekako takole:

Jaz: "A bi prosim privezali psa?"

ga Nonšalantna: "Zakaj pa?" in privzdigne svojo populjeno obrv.

Jaz: "Ker je šavsnil mojega psa!"

ga Nonšalantna: "Ne, ni."

Jaz: "O ja gospa. Sem jo pa videla."

ga Nonšalantna: "Ja no...ona se tako igra."

Jaz: v porogljivem smehu: "Gospa tole pa ni igra. Vidite kako moja najstarejša psička opira sprednje tace obme?"
...najstarejša kosmatinka se je namreč konstantno vzpenjala po meni in lovila moj pogled z obupanim stremenjem, kot bi hotela reči: prosim, pojdimo.

ga Nonšalantna jo začenja hitreje brisati naprej po poti, jaz pa se ne dam...tedaj mi nakloni pozornost

gospod Nonšalantni:
"Ja...?"

Jaz: "Tace opira obme, ker mi hoče dopovedat, da ji je neprijetno in da vaša psica ni ravno pošlihtana v glavi"

g Nonšalantni: "Jah, mela je slabe izkušnje, pes jo je ugriznil...od takrat je taka."

Jaz: "Potem je pa ok, da ravno v tem trenutku poiskuša šavsniti še mojo drugo psico???"

...basenji psička se je podila okoli moje najstarejše in srednje psičke, ki sta se ji spretno izmikali, najmlajša pa je le prihuljeno stala nekoliko stran in prestrašeno opazovala podivjano pošast, ki je besnela, prhala in renčala na njih. Zgledalo je kot, da zganja moje pse skupaj, kot ovce za zakol.

g in ga Nonšalantna sta brez besed odbrzela naprej, razkurjeno malo pišče pa je oddivjalo za njima.

Bila sem tako jezna, da bi lahko prijela kamen ter ga zalučala za njima.
Psička seveda ni bila ničesar kriva...krivi so lastniki, ki si kupijo pasmo, ker pri nas še ni pogosta in imajo potem "posebnega" psa...grem stavit pa, da si niso prebrali niti besedice pri opisu pasme, da še nikoli v življenju niso imeli psa in kar je še bolj krasno, da ga smatrajo kot človeka, da mu pripopajo človeške lastnosti in mislijo, da se mu da vse dopovedati ob kavici z veliko izbranimi in izobraženimi besedami kot so na primer:
"Ne, Fufi ne sme ugriznit kužka, ne, ne sme....Fufi je priden mamin sinko..."

Misel dneva je: Psi, dajte svoje lastnike na povodce.