Evo ponovoletni blog.
Začne se z manjšim negodovanjem, človek bi ga lahko dal že v isti predalček z rentačenjem in teženjem.
Najbolj pogost stavek, ki ga zadnje čase slišim je:
"O živjo. Ti, kako pa napreduje diploma?"
Najprej sem mislila, da je bil za tvorbo stavka odgovoren trenutek nepripravljenosti in nepoznavanja mojega življenja. Izustila ga je namreč tetka, ki je že nekaj časa nisem videla in ob priliki slavnostne družinske "over the top" večerje, je bilo to najbrž edino kar ji je padlo na pamet.
Potem pa se je ponovilo!
Prijateljica:
"Ali že pišeš diplomo? O čem se pa gre?"
In potem se je sprožil val. Odprla se je Pandorina skrinjica in jaz sem bila po domače, v riti.
Kaj vas briga ljudje! Nekateri sploh nikoli ne diplomirajo. Jaz se je vsaj lotevam. Približno. Občasno. Okej, OKEJ!...na prvi strani sem. Ampak vsaj začenjam, to je tudi nekaj, ne?
In potem se je mlada Nikolajevička zavlekla v kot svoje sobice s svojim nadležno glasnim laptopom in začela kucati. Kuc, kuc, kuc...Vsaj tako se je zdelo.
TAM-TAM-TAAAAM....and scene.(zaradi krize v osebnem življenju si moram predstavljati, da je moje življenje le film in da nekdo nekje....nekdo s sprevrženim smislom za humor piše scenarij za tole zmedo)
Zdaj pa se poslavljam preden se mi še bolj strga.
Misel dneva: Diploma, diploma tako lepa si in v svojem sijaju,...eh kurc."
Začne se z manjšim negodovanjem, človek bi ga lahko dal že v isti predalček z rentačenjem in teženjem.
Najbolj pogost stavek, ki ga zadnje čase slišim je:
"O živjo. Ti, kako pa napreduje diploma?"
Najprej sem mislila, da je bil za tvorbo stavka odgovoren trenutek nepripravljenosti in nepoznavanja mojega življenja. Izustila ga je namreč tetka, ki je že nekaj časa nisem videla in ob priliki slavnostne družinske "over the top" večerje, je bilo to najbrž edino kar ji je padlo na pamet.
Potem pa se je ponovilo!
Prijateljica:
"Ali že pišeš diplomo? O čem se pa gre?"
In potem se je sprožil val. Odprla se je Pandorina skrinjica in jaz sem bila po domače, v riti.
Kaj vas briga ljudje! Nekateri sploh nikoli ne diplomirajo. Jaz se je vsaj lotevam. Približno. Občasno. Okej, OKEJ!...na prvi strani sem. Ampak vsaj začenjam, to je tudi nekaj, ne?
In potem se je mlada Nikolajevička zavlekla v kot svoje sobice s svojim nadležno glasnim laptopom in začela kucati. Kuc, kuc, kuc...Vsaj tako se je zdelo.
TAM-TAM-TAAAAM....and scene.(zaradi krize v osebnem življenju si moram predstavljati, da je moje življenje le film in da nekdo nekje....nekdo s sprevrženim smislom za humor piše scenarij za tole zmedo)
Zdaj pa se poslavljam preden se mi še bolj strga.
Misel dneva: Diploma, diploma tako lepa si in v svojem sijaju,...eh kurc."
Počasi se daleč pride!!!
OdgovoriIzbriši