Poročilo o preteklem letu in zgodba o današnjem nesojenem vlomilcu

Vau

Tole pa ni šala. Dragi moji tole ni prav nič smešno. Še malo pa bi minilo skoraj eno leto od mojega zadnjega bloga. Oh pogrešala sem te moj mali blog, blogček, blogič,...nekam je vendarle treba preusmerit vso svojo agonijo in druge vrste nakladancij, ki se kopičijo v nas.

Torej recap oziroma povzetek preteklega leta. Da smo vsi na tekočem, ali pa morda malce manj tekočem.

V letu 2012 sem:
-se vrnila iz Belgije (najboljši twist/preobrat/plot point2  tega stavka pride na koncu)

-sešila eno tono zimskih plaščkov za hrtke

-uspešno zamašila črko Č na svoji tipkovnici, tako da moram zdaj s silo mogočnega Hulka pritiskati ta prekleti ččččččččččččččččččččč

-diplomirala v Ljubljani  (sedaj me lahko kličete gdč. diplomirana dizajnerka)  in izumila popolnoma novo obliko indijanskega plesa veselja, ki sem jo na kratko poimenovala:
"jebitesemojimentorjikivaspravničnebrigazameinmojodiplomo"...saj vem. Vse jasno vsem, ne?

-diplomirala v izražanju svojih čustev in mnenja v popolnoma novem naboru kletvic. Mami, oči, vem....zelo sta ponosna name:)

-se odločila, da grem počekirat to sveto meko dizajna, imenovano Milano

-se vrnila iz Milana po tem ko sem v naboru najlepših besed in besdnih zvez z nasmeškom na obrazu direktorju svoje šole povedala da bi bila lahko njegova najboljša študentka (ha!) in da bi poskrbela, da ga ne bi razočarala (ha!) in da me šola ne zanima (ha?....)
No ja...Italijani niso zame. Moje kriljenje z rokami med tem, ko skušan izražati svoje besede bolj slikovito je že tako na dovolj visoki stopnji evolucije, moj ego trenutno duši mojo kreativnost, tako da ne rabi še italijanske spodbude, aja pa itak že poznam 10 različnih besed za fekalije. Tako da...HA! Italijani mi ne morejo dati ničesar

-šla na sprejemce nazaj v Belgijo, moj nerodni Mechelen na program VOMO.

-na intervjuju za VOMO ostala brez besed, ko mi je direktor programa, po tem ko je pregledal moj portfolio in se ustavil na mojem diplomskem delu, zabrusil:
"That's all you have done this year?"

Hem...no ja. Tole bi lahko šlo nekoliko boljše...

-bila po nekem čudežu sprejeta na VOMO. JAAA!!!...kot ena izmed 20 študentov. Imam 2 sošolca iz Nizozemske in 17 drugih Belgijskih

-ravnokar med pisanjem bila žrtev skorajšnjega vloma. Živim v pritličnem studiu, ki meri celih bogatih 18 kvadratov(tako piše v brošuri, jaz pravim 16 in pol) in ljudje tu, v Mechelenu radi gledajo skoz okno. Zato ponavadi med zračenjem po kosilu odprem okno in čez zagrnem zaveso.
Sedim na postelji in pišem blog, in karnaenkrat se zavesa odmakne in skozi okno pogleda roka, pa še ena roka in glava in karnaenkrat imam pol človeka v sobi. Gleda naokoli in najna pogleda se srečata. Zavpijem: "Hej!" in moj nesojeni vlomilec jo pobriše tako hitro kot ga pete nesejo. Resno razmišljam o spanju s svojim največjim kuharskim nožem pod blazino.

To je to za danes...če se še kaj spomnim glede preteklega leta, pa sporočim. Drugače pa adios do naslednjega bloga:)