Jamska žena
Končno sem uspela zbrcati pod prvi tuš dneva in se oblekla v čista, sveža oblačila. Huhh. Tale noč je bla grozljiva.
Na postelji sem ležala in se obračala do nekako treh, ko sem skočila iz nje in zdrdrala po stopnicah navzdol in odsunila svoje edino, majceno strešno okno, da se je široko odprlo. Močno olajšana sem se spravila nazaj v posteljo, globoko zavzdihnila in utonila v spanec.
Ne vem kaj me teži, najbrž pa je povezano s tem, da suhe slive niso najboljši polnočni prigrizek. Razmišljala sem o temu kako in kaj...in ugotovila sem, da samo čakam, da ta eksperiment Belgija že mine. Oh, tipično zame. Nekaj si obupno želim in ko to dobim, ugotovim, da to sploh ni to. Pa ne bom več jamrala. Pisala bom o mojih zasvojenostih. O zasvojenostih vsake dokaj normalne ženske.
Nabiralništvu ali shoppingiranju.
Ta misterija sega že najbrž nazaj v prazgodovino, ko je ženska oznanila svojemu moškemu, da zapušča njuno jamo da gre v uga-uga zbiranje želodov za večerjo. Moški je pokimal in dal noge na svoj kamen, namrščil obrvi ter se zazrl v igro kamenčkov, ki je ležala pred njim. Čez nekaj ur se je jamska žena vrnila nazaj brez oreškov vendar s polnimi(iz kozje kože narejenimi) vrečami. Jamski moški se je počohal po glavi ter jo povprašal kaj ima notri. Ženska je odvrnila, da le nekaj malega. Po podrobni inšpekciji je ugotovil, da si je "nabrala" nove svetleče kamenčke za v lase, posebno mehke sandale iz srnje kože, novo torbo iz bikove kože ter polno drugih "neuporabnih" drobnarij. Hrana je pač sekundarnega pomena.
Tudi sedaj ni nič drugače. Ko smo ženske v slabi volji, ko nam primankuje "smisla" se odpravimo v nabiralništvo moderne dobe-shopping. Domov privlečemo en kup majic in puloverjev, za katere bomo kasneje ugotovile, da jih nimamo skombinirati k ničemer in jih oblekle le enkrat, nato pa shranile v omaro. In ja...ženske ne mečemo oblačil stran. Zbiramo jih kot hrčki.
Sama se trenutno soočam s podobnim problemom. V življenju mi manjka stvari s katerimi bi se zamotila(šola zame ni tako krvavo bistvenega pomena sedaj) in ki me osrečujejo, zato najdem sto in en izgovor kaj mi še manjka. Pa torbica, pa čevlji, mogoče pulover. Moja omara pa je polna. Zadnjič sem si skoraj kupila čevlje z visoko peto. Da boste popolnoma dojeli razsežnost te neumnosti, naj vam povem, da živim v študijskem mestu, kjer se večino časa prevažam naokoli na kolesu, zato so čevlji s peto povsem nerazumna odločitev. Sploh, če jim ob strani piše Diesel in stanejo 100e.
In še nasvet. Če ste v dilemi ali kaj kupiti ali ne, se samo obrnite na najbližjega moškega prijatelja, ki vam bo najprej rekel, da ja, so lepi čevlji in da se on ne mora odločiti namesto vas, na koncu po inkvizicijskem mučenju pa bo priznal, da je stvar popolnoma delirična in da ne rabite ŠE ENIH čevljev, ki jih ne morate nositi.
Zatorej se poslavljam z mislijo dneva:
Če je glava razpuščena, na čevlje, torbice in šale mislila bo žena.
ps: mogoče se bom popoldne odločila napisati še en blog o besedi na V in besedi na L, ki sta danes posebej uporabljani...trenutno še nisem v pravem stanju za razmišljanje o debelih dojenčkih s krilci in puščicami
Na postelji sem ležala in se obračala do nekako treh, ko sem skočila iz nje in zdrdrala po stopnicah navzdol in odsunila svoje edino, majceno strešno okno, da se je široko odprlo. Močno olajšana sem se spravila nazaj v posteljo, globoko zavzdihnila in utonila v spanec.
Ne vem kaj me teži, najbrž pa je povezano s tem, da suhe slive niso najboljši polnočni prigrizek. Razmišljala sem o temu kako in kaj...in ugotovila sem, da samo čakam, da ta eksperiment Belgija že mine. Oh, tipično zame. Nekaj si obupno želim in ko to dobim, ugotovim, da to sploh ni to. Pa ne bom več jamrala. Pisala bom o mojih zasvojenostih. O zasvojenostih vsake dokaj normalne ženske.
Nabiralništvu ali shoppingiranju.
Ta misterija sega že najbrž nazaj v prazgodovino, ko je ženska oznanila svojemu moškemu, da zapušča njuno jamo da gre v uga-uga zbiranje želodov za večerjo. Moški je pokimal in dal noge na svoj kamen, namrščil obrvi ter se zazrl v igro kamenčkov, ki je ležala pred njim. Čez nekaj ur se je jamska žena vrnila nazaj brez oreškov vendar s polnimi(iz kozje kože narejenimi) vrečami. Jamski moški se je počohal po glavi ter jo povprašal kaj ima notri. Ženska je odvrnila, da le nekaj malega. Po podrobni inšpekciji je ugotovil, da si je "nabrala" nove svetleče kamenčke za v lase, posebno mehke sandale iz srnje kože, novo torbo iz bikove kože ter polno drugih "neuporabnih" drobnarij. Hrana je pač sekundarnega pomena.
Tudi sedaj ni nič drugače. Ko smo ženske v slabi volji, ko nam primankuje "smisla" se odpravimo v nabiralništvo moderne dobe-shopping. Domov privlečemo en kup majic in puloverjev, za katere bomo kasneje ugotovile, da jih nimamo skombinirati k ničemer in jih oblekle le enkrat, nato pa shranile v omaro. In ja...ženske ne mečemo oblačil stran. Zbiramo jih kot hrčki.
Sama se trenutno soočam s podobnim problemom. V življenju mi manjka stvari s katerimi bi se zamotila(šola zame ni tako krvavo bistvenega pomena sedaj) in ki me osrečujejo, zato najdem sto in en izgovor kaj mi še manjka. Pa torbica, pa čevlji, mogoče pulover. Moja omara pa je polna. Zadnjič sem si skoraj kupila čevlje z visoko peto. Da boste popolnoma dojeli razsežnost te neumnosti, naj vam povem, da živim v študijskem mestu, kjer se večino časa prevažam naokoli na kolesu, zato so čevlji s peto povsem nerazumna odločitev. Sploh, če jim ob strani piše Diesel in stanejo 100e.
In še nasvet. Če ste v dilemi ali kaj kupiti ali ne, se samo obrnite na najbližjega moškega prijatelja, ki vam bo najprej rekel, da ja, so lepi čevlji in da se on ne mora odločiti namesto vas, na koncu po inkvizicijskem mučenju pa bo priznal, da je stvar popolnoma delirična in da ne rabite ŠE ENIH čevljev, ki jih ne morate nositi.
Zatorej se poslavljam z mislijo dneva:
Če je glava razpuščena, na čevlje, torbice in šale mislila bo žena.
ps: mogoče se bom popoldne odločila napisati še en blog o besedi na V in besedi na L, ki sta danes posebej uporabljani...trenutno še nisem v pravem stanju za razmišljanje o debelih dojenčkih s krilci in puščicami
Ni komentarjev: